DOBRODOŠLI NA NAŠI SPLETNI STRANI




Ob 10. obletnici Folklorne skupine Plamen

Folklorna skupina Plamen nas spremlja ze eno desetletje in s svojim delovanjem klice iz pozabe plesna izrocila nasih prednikov.

Zacetki segajo do Pevske skupine Plamen in njene takratne voditeljice ge. Sonje Povse Krmc, ki je skupaj z dekleti hotela pritegniti h kulturnemu udejstvovanju tudi fante. Spoznale so, da je edina resitev ples. Zato so za vse plesalke in plesalce ob pomoci g. Roberta Dulca, sicer plesalca pri Folklorni skupini Kres iz Novega mesta, pripravili prve skupne vaje, kjer so se ze na zacetku naucili zahteven splet folklornih plesov, kmalu nastopili v ohcetni nosi in bili delezni velikega odobravanja. Ob strokovnem vodenju ter pomoci etnologov in priznanih strokovnjakov s podrocja folklore in plesa je bil njen napredek ves cas prisoten. Zanemariti pa ne smemo raziskovalnega duha samih plesalcev, ki z duso in srcem iscejo navdihe za svoje delo iz odsevov starozitja. V posebno spodbudo in pomoc je folkloristom nedvomno njena umetniska vodja ga. Janja Ravnikar. Skupini vseskozi pomaga sestavljati drobce izrocil v celoto. Posebno aktivni so bili folkloristi pri izdelavi znacilne skocjanske nose, v kateri z veseljem zaplesejo. Pohvaliti je treba njihov trud na tem podrocju, saj so tudi zdaj sredi novega projekta, tj. izdelave za nase kraje znacilnih oblacil, kar je zaradi rocnega dela zelo zahtevno opravilo.

Polni so nacrtov in to je zagotovilo za razvoj in obstanek skupine. Sofinanciranje Folklorne skupine Plamen s strani Obcine Skocjan poteka preko obcinskih razpisov na podrocju kulture, kamor uspesno kandidirajo in pridobivajo za svojo dejavnost potrebna sredstva. Slednja bo Obcina glede na dosezke Folklorne skupine Plamen in njen sirsi kulturni pomen zagotovo z veseljem tudi naprej zagotavljala.

Delo Folklorne skupine Plamen je veliko in tako za naso Obcino kakor tudi regijo in nasploh celotno Slovenijo izrednega pomena, saj lahko nas in nase obicaje dostojno in ponosno predstavi kjer koli po svetu. Zelimo si, da bi se naprej tako uspesno delovali in obudili iz pozabe se mnogo pesmi, plesov in navad nasih prednikov. Cestitam vsem plesalkam in plesalcem ter jim zelim se veliko vztrajnosti in dobre volje na vajah in nastopih.
Anton Zupet, zupan

10 let Folklorne skupine Plamen

Kako hitro je minilo deset let! Zdi se, kot da je bilo se nedavno tega, ko smo z dekleti pevske skupine Plamen skusale v svoje vrste vkljuciti tudi fante, kar nam je zaradi razlicnega pevskega znanja zal spodletelo. Je pa bila to priloznost za snovanje necesa novega, izvirnejsega. Ko sem prosila Roberta Dulca, dolgoletnega clana Folklorne skupine Kres iz Novega mesta, ali bi mi pomagal urediti plesalce, da bi na koncertu uglajeno zaplesali kaksen valcek, je z veseljem pristopil. Vaje so bile zelo zahtevne, kondicijsko in plesno, saj smo bili vsi zacetniki. A nas to ni moglo ustaviti, ker smo vsi kar pokali po sivih od energije in veselja. Po stenah je tekel «kondenz«, vsi smo bili prepoteni in smo se morali kar naprej preoblaciti. Tako smo se v zelo kratkem casu naucili en Kresov splet, s katerim smo se skupaj s Plamenkami predstavili na njihovem koncertu in pozeli vec kot aplavz, navdusenje in spodbude. Odlocitev, da vztrajamo na zaceti poti, je padla sama od sebe. Plesna skupina je na zacetku delovala kar pod okriljem pevske skupine. Ko pa so postajale vaje vse bolj redne, so se vrstili nastopi, s tem pa tudi obveznosti. To je botrovalo koraku, da sta se skupini locili in naprej delovali vsaka na svojem podrocju.

Popkovina je bila prerezana in zacelo se je novo obdobje. Menjavali so se predsedniki, menjavali so se tudi vodje skupine, ki so se vsak po svojih moceh trudili za razvoj skupine. Z nami so bili vodje skupin Robert Dulc, Natasa Zupet, Romana Furar, Sonja Krmc in Janja Ravnikar ter predsedniki Jerneja Kic, Johannes Jernej Krmc, Gregor Povse in Bostjan Jeglic. Sodelovali smo s priznanimi ustvarjalci folklorne scene v Sloveniji. Za plese z g. dr. Brunom Ravnikarjem in g. Vasjem Samcem, za nose pa z go. dr. Marijo Makarovic. Veseli smo, da smo za vodjo pridobili go. Janjo Ravnikar, s katero je nas napredek postajal vse bolj konstanten. Skupina deluje amatersko, vendar cedalje bolj profesionalno, tako pri plesih kakor pri izdelavi nos. Tako smo se udelezili celo drzavnega srecanja folklornih skupin, na katerega se uvrstijo samo najboljse folklorne skupine. Nase petje pa pohvalijo tudi strokovnjaki.

Ves cas smo se clani skupine prizadevali, da smo zapolnjevali vrzeli in ohranjali folklorno dejavnost tudi v tezjih casih. Zato pa smo razvili poseben cut do te skupine in si zelimo, da bo tudi nova generacija ohranjala delovanje in ciljno usmerjenost skupine. Zelo smo veseli, da se je folklorna dejavnost, zahvaljujoc pobudi nase clanice Simone Smrekar, razvila tudi v osnovni soli. Zdaj ze kaze prve sadove, med nami so namrec ze clani nove generacije, ki so se izredno hitro vkljucili. Skupaj z njimi bomo razvijali nove projekte in cilje, ki edini zagotavljajo razvoj in obstoj skupine.

V preteklih letih smo veliko delovali v nasem okolju, se udelezevali praznovanj ob obcinskih, drzavnih in cerkvenih praznikih, predstavljali naso obcino in domovino na sejmih, na festivalih in drugih dogodkih doma in v tujini. Za nase delo in pomemben prispevek v obcinskem prostoru smo prejeli Priznanje Obcine Skocjan, za izdelavo avtohtone skocjanske nose pa Priznanje Zveze kulturnih drustev Novo mesto.

Tudi vnaprej se bomo trudili ohranjati in obujati nase bogate stare obicaje. Naslednji projekt je ze v teku: izdelava skocjanske kmecke nose, ki je povzeta po freskah podruznicne cerkvice v Dolah.

Vsem dobrotnikom, ki nas financno, moralno ali kako drugace podpirajo, se iskreno zahvaljujemo. Naj bo tudi v naslednjih desetih letih folklora odraz raznolikosti kulturnega udejstvovanja v obcini Skocjan. Sonja Povse Krmc, predsednica

PLESNE POSTAVITVE


VESELO JE PR' NAS NA VAS' (avtorica odrske postavitve: Natasa Zupet)
 Ob koncu 19. in zacetku 20. stoletja so se mladi zabavali ob delu: pri lickanju koruze, kosnji trave, zetvi, mlacvi psenice . Peli so pesmi, si pripovedovali anekdote in se sli razne igre. Ponavadi so plesali le na ohceti ali pa so si v vaski gostilni organizirali ples. Eden taksnih plesov je prikazan v spletu Veselo je pr? nas na vas?. Splet zacnemo s plesanjem stren, ki jih nato razpletemo z razlicnimi dolenjskimi plesi, vmes tudi veselo zapojemo in se na koncu poslovimo z abrahamom.

RAMPLANJE (avtorica odrske postavitve: Natasa Zupet)
 Splet Ramplanje obuja star obicaj, ki je bil v navadi na Dolenjskem. Na predvecer godovanja so ramplaci prisli h godovniku ter mu zapeli in zaropotali za njegov praznik. Pri tem so ramplaci uporabljali pokrovke, lonce, zlice, loncene piscalke, perivnik, orglice, lesene kuhalnice, redko tudi harmoniko. Potem, ko so mu ramplali tri »stikelce«, je godovnik ramplace navadno prisel pozdravit, jim ponudil pijaco, vcasih celo kruh in klobase. Z glavnim ramplacem sta tudi zapela, nato pa so praznovali s pesmijo, tudi plesom, ce so imeli v vasi godca. V spletu Ramplanje je ta star obicaj lepo prikazan skozi igro in plese: poustrtanc, noikatolis in doblanc. Sledilo je slovo in upanje godovnika, da ramplaci prihodnje leto spet pridejo.

VINOGRADNISKI SPLET (avtor odrske postavitve: dr. Bruno Ravnikar)
 Dolenjska je dezela cvicka in ob jesenski trgatvi se dekleta in fantje po opravljenem delu zberejo k plesu. Dolenjski plesi so sicer zelo podobni plesom ostalih slovenskih obmocij, vendar jih zaplesejo na svojstven, domac nacin. Uvodoma zapojejo Dolenjsko zdravico, v kateri izjavljajo, da ne bodo prodali vina, ker ga znajo sami dobro piti. V parnem plesu stajeris se plesalke sprostijo in veselo zavrtijo. Tri korake polka je ples, ki je drugod znan po prvem stihu spremljajoce pesmi Jaz sem sirota. Ko postane vzdusje bolj zivahno, zaplesejo zabaven mimicni ples meniska, v katerem se zabavajo z improvizacijo razlicnih smesnih figur. Se bolj se sprostijo v plesu zibnsrit, plesni splet pa sklenejo z zivahno ajncpolko.

POKOP PUSTA (avtor odrske postavitve: Vasja Samec)
 Pustni torek je. Utrujeni, a se vedno razigrani »fasenki« norijo se zadnji dan. Maske so ze nekoliko »utrujene, slampaste«, mnogi so maskirani le se na pol, marsikdo nima vec nicesar na obrazu, razen razmazane sminke. Godci so na trenutke ze »razstimani«, tu pa tam kateremu visi pocena struna. Pa vendar so vsi se zelo hudomusni in saljivi, s seboj nosijo na obhodih pridobljena darila, denar, pijaco, klobase itd. Pustno norenje koncajo tako, da pusta pokopajo. Po zacetnem razposajenem prihodu in plesanju polke na razlicne nacine, ter milice - plesa s priklanjanjem, in pobreske polke, vse skupaj prekini s fanfarami napovedan prihod pogrebcev s slamo nagacenim fasenkom (dedom). V sprevodu so zandar, zupnik, 4 fantje, ki na nosilih nesejo pusta, in nekaj jokajocih »bab«. Sledi obsodba in pustovo pokoncanje.

GORICKI SPLET (avtor odrske postavitve: dr. Bruno Ravnikar)
 Z otozno uvodno pesmijo Nede mi vec rasla so se vcasih fantje na Gorickem poslavljali od deklet, ko so odhajali na vojsko. Hip za tem so ze plesali segave, vesele plese: sotis, cepel polko, pajeris in rejzl polko. Sledil je se fantovski spretnostni ples s klobuki, v katerem so plesalci tekmovali v prestavljanju klobukov z ene glave na drugo. S sklepno pesmijo Po cesti ido droutarji priplesejo plesalci konec spleta.

BOJANSKI SPLET (avtor odrske postavitve: dr. Bruno Ravnikar)
 V srcu Bele krajine lezi majhna vasica Bojanci, ki naj bi bila glede na ustno izrocilo naseljena leta 1593, ko so se pravoslavni Uskoki iz porecja reke Bojane v Crni gori, umikali pred Turki. Uskoki so prisli iz krajev dinarskega obmocja, kjer je doma kolanje, pocasen ples ob spremljavi pesmi, ki mu sledi poskocno nemo kolo brez instrumentalne ali pevske spremljave. Po opisih iz 19. stoletja in na podlagi terenskega raziskovanja vemo, da so tako plesali tudi v Poljanski dolini in na Vinici, torej na obmocju, kjer so se Uskoki mesali s Slovenci, ter v cistih uskoskih vaseh, kot so se Bojanci. Samo Bojanci so do danes ohranili izrocilo »nemega« plesanja, svoj ples celo imenujejo mutasto kolo. K svojim starinskim plesom s petjem so sprejeli tudi splosno razsirjeno Seljancico.




Sponzorji jubilejnega koncerta ob 10-letnici delovanja


Zbornik Folklorna Skupina Plamen Skocjan


zbornik

 

Stran je avtorsko zascitena. Prepovedano je kakrsnokoli kopiranje. Izdelava spletnih strani Netmobil